lunedì, Febbraio 17

Frasi utili in sloveno

0

Lo sloveno (slovenščina) è la lingua ufficiale della Slovenia e della minoranza slovena in Italia, Austria, Croazia e Ungheria.

Lo sloveno viene parlato anche nelle comunità di emigrati negli USA, in Australia, in Argentina, in Canada. Insieme al croato e al serbo fa parte delle lingue slave meridionali.

L’alfabeto sloveno è composto da 25 lettere: 5 vocali e 20 consonanti.

I generi sono tre: maschile, femminile e neutro. Anche i numeri sono tre: singolare, duale e plurale. Non esistono gli articoli e i sostantivi vengono declinati. Esistono sei casi: nominativo, genitivo, dativo, accusativo, locativo e strumentale. La forma di cortesia non viene usata in terza persona singolare (Lei) ma in seconda persona plurale (Voi).

I tempi sono tre: presente, passato e futuro.

Le lettere čš, e ž sono tipiche della lingua slovena e anche di altre lingue slave, mentre le lettere qwx e y vengono usate solo nelle parole straniere.

La lingua slovena non ha lettere doppie, ma esistono parole con due consonanti/vocali uguali consecutive, che si pronunciano separatamente, per esempio priimek (pri-ìmec) (“cognome”) o oddelek (od-dèlec) (“reparto”).

Parole base in sloveno

  • sì  da/ja (dà/’ià)
  • no  ne (ne)
  • grazie  hvala (hvàla)
  • prego  prosim (pròssim)

Cartelli e indicazioni in sloveno

  • aperto  odprto (odp’rto)
  • chiuso  zaprto (zap’rto)
  • entrata  vhod (uhòd)
  • uscita  izhod (ishòd)
  • spingere  rini (rìni)
  • tirare  vleci (vlèzzi’)
  • toilet  stranišče (sstranìsc(i)-ce)
  • uomini  moški (mòsc(i)-chi)
  • donne  ženske (žènss-che)
  • attenzione pozor (posòr)
  • vietato  prepovedano (prepovèdano)
  • vietato fumare  prepovedano kaditi (prepovèdano cadìti)

I saluti in sloveno

  • Buon giorno (mattino).  Dobro jutro. (dobroiùtro)
  • Buon giorno.  Dober dan (doberdàn)
  • Buona sera.  Dober večer. (dòber vecièr)
  • Buona notte.  Lahko noč. (lahco noc(i))
  • Arrivederci  Nasvidenje. (nassfìdenie)
  • Salve.  Živijo/Zdravo. (zìvio/sdràvo)
  • Benvenuti.  Dobrodošli. (dobrodòshli)
  • Scusa.  Oprosti. (opròssti)
  • Mi scusi.  Oprostite. (oprosstìte)
  • Permesso.  Dovolite/Z dovoljenjem. (dovòlite/s dovolièniem)
  • Come stai?  Kako si? (caco ssi?)
  • Bene, grazie.  Hvala, dobro. (hvàla, dòbro)
  • E Lei/tu?  Pa vi/ti? (pa vì/tì?)
  • Come si chiama/ti chiami?  Kako vam/ti je ime? (cacò vàm/ti iè imè?)
  • Mi chiamo ______.  Ime mi je ______ . (imè mi iè______)
  • Piacere di averla conosciuta.  Lepo, da sva se spoznala . (lepò da ssfà sse ssposnàla)
  • Parlo male lo sloveno.  Slabo govorim slovensko. (sslàbo govòrim sslovènssco)
  • Parla inglese/italiano?  Govorite angleško/italijansko? (govorìte anglèshco/italiànss-co?)
  • Qui c’è qualcuno che parla inglese?  Je tukaj kdo, ki govori angleško? (iè tùcai cdò chi govorì anglèsh-co?)
  • Può parlare più lentamente?  Lahko govorite počasneje? (lahcò govorìte poc(i)assnèie?)
  • Può ripetere?  Lahko ponovite? (lahcò ponovìte?)
  • Che cosa significa?  Kaj pomeni? (cài pomèni?)
  • Capisce/i?  Ali razumete/razumeš? (àli rasùmete/rasùmesh)
  • Non capisco.  Ne razumem. (ne rasùmem)
  • Non lo so.  Ne znam/vem. (ne snàm/vèm)
  • Ho dimenticato  Pozabil sem. (posàbiu ssèm)
  • Dove/quando ci vediamo?  Kje/kdaj se vidimo? (chiè/cdài sse vìdimo?)
  • Attenzione!  Pazi! (pàsi)
  • Dov’è il bagno?  Kje je stranišče? (chiè iè sstranìsh-ce)
  • Quanti anni ha/hai? Koliko let imate/imaš? (colico let imate/imash?)
  • Da dove viene/vieni?  Od kod ste/si? (od còd sstè/sì?)
  • Vengo dall’Italia.  Iz Italije sem. (ìs itàliie ssem)
  • Dove abita/i?  Kje stanujete/stanuješ? (chiè sstanùiete/sstanùiesch?)
  • Abito a Milano/Roma.  Stanujem v Milanu/Rimu. (sstanùiem v milànu/rìmu)

Numeri in Sloveno

I numeri dal ventuno in poi in sloveno si leggono all’incontrario uno-e-venti, come in tedesco.

Numero/i – številka/e (shtevìlca/che)
N. Scritta Pronuncia N. Scritta Pronuncia N. Scritta Pronuncia N. Scritta Pronuncia
1 ena (èna) 11 enajst (enàisst) 21 enaindvajset (enaindvàisset) 101 stoena (sstoèna)
2 dva (dvà) 12 dvanajst (dvanàisst) 22 dvaindvajset (dvaindvàisset) 200 dvesto (dvèssto)
3 tri (trì) 13 trinajst (trinàisst) 30 trideset (trìdesset) 300 tristo (trìssto)
4 štiri (shtìri) 14 štirinajst (shtirinàisst) 40 štirideset (shtìridesset) 1.000 tisoč (tìssoc(i))
5 pet (pèt) 15 petnajst (petnàisst) 50 petdeset (pèdesset) 1.001 tisočena (tissoc(i)èna)
6 šest (scèsst) 16 šestnajst (scessnàisst) 60 šestdeset (scèsdesset) 1.002 tisočdva (tissoc(i)dvà)
7 sedem (ssèdem) 17 sedemnajst (ssedemnàisst) 70 sedemdeset (ssèdemdesset) 2.000 dvatisoč (dvatìssoc(i))
8 osem (òssem) 18 osemnajst (ossemnàisst) 80 osemdeset (òssemdesset) 10.000 deset tisoč (dessèt-tissoc(i))
9 devet (devèt) 19 devetnajst (devetnàisst) 90 devetdeset (devèdesset) 20.000 dvajset tisoč (dvàisset-tissoc(i))
10 deset (dessèt) 20 dvajset (dvàisset) 100 sto (sstò) 1.000.000 milijon (miliìon)

Le ore, i giorni della settimana e i mesi in sloveno

I giorni della settimana in sloveno

lunedì martedì mercoledì giovedì venerdì sabato domenica
ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja
(ponedèliec) (tòrec) (ssrèda) (cet’rtec) (pètec) (sobòta) (nedèlia)

Le stagioni in sloveno

inverno – zima (sìma) primavera – pomlad (pomlad) estate – poletje(polètie) autunno – jesen (ièssen)
dicembre gennaio febbraio marzo aprile maggio giugno luglio agosto settembre ottobre novembre
december januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november
(detzèmber) (iànuar) (fèbruar) (màretz) (aprìl) (mài) (iùni) (iùli) (augùsst) (sseptèmber) (octòber) (novèmber)
  • Che ore sono?  Koliko je ura? (còlico iè ùra?)
  • Sono le nove.  Ura je devet. (ùra iè devèt)
  • A che ora ci vediamo?  Ob kateri uri se vidimo? (òp catièri ùri sse vìdimo?)
  • Alle due.  Ob dveh. (òp dvèh)
  • Quando ci vediamo?  Kdaj se vidimo? (cdài ssè vìdimo?)
  • Ci vediamo lunedì.  Vidimo se v ponedeljek. (vìdimo sse ù ponedèliec)
  • Quando parti/te?  Kdaj odpotujes/odpotujete? (cdài odpotùiesch/odpotùiete?)
  • Parto/partiamo domani mattina.  Odpotujem/odpotujemo jutri zjutraj. (odpotùiem/odpotùiemo iùtri sziùtrai)
  • adesso  sedaj (ssedài)
  • più tardi  kasneje (cassnèie)
  • prima  prej (prèi)
  • mattino  jutro (iùtro)
  • mezzogiorno  poldan (pòudan)
  • pomeriggio  popoldan (popòudan)
  • sera  večer (vecièr)
  • notte  noč (noc(i))
  • mezzanotte  polnoč (pounòc(i))
  • oggi  danes (dàness)
  • ieri  včeraj (ucièrai)
  • domani  jutri (iùtri)
  • questa settimana  ta teden (ta tèden)
  • settimana scorsa  prejšnji teden (prèish-gni tèden)
  • prossima settimana  naslednji teden (nasslèd-gni tèden)
  • minuto/i  1 minuta/ 2 minuti/ 3,4 minute/ 5-10 minut (minùta/i/e)
  • ora/e  1 ura/ 2 uri/ 3,4 ure/ 5-10 ur (ùra/i/e)
  • giorno/i  1 dan/ 2 dneva/ 3,4 dnevi/ 5-10 dni (dàn/dnèva/dnèvi/dnì)
  • settimana/e  1 teden/ 2 tedna/ 3,4 tedni/ 5-10 tednov (tèden/tèdna/tèdni/tèdnou)
  • mese/i  1 mesec/ 2 meseca/ 3,4 meseci/ 5-10 mesecev (mèssetz/mèssetza/mèssetzi/mèssetzeu)
  • anno/i  1 leto/ 2 leti/ 3,4 leta/ 5-10 let (lèto/lèti/lèta/lèt)

I colori in sloveno

  • nero  črna (c(i)rna)
  • bianco  bela (bèla)
  • grigio  siva (ssìva)
  • rosso  rdeča (rdècia)
  • blu  modra (mòdra)
  • azzurro sinja (ssìnia)
  • giallo  rumena (rumèna)
  • verde  zelena (selèna)
  • arancione  oranžna (orànzna)
  • viola  vijolična (viòlic(i)na)
  • marrone  rjava (riàva)
  • rosa  roza (rosa)
  • oro  zlata (slàta)
  • argento  srebrna (ssreb’rna)
  • chiaro  svetla (ssvètla)
  • scuro  temna (tèmna)

Salute

  • Aiuto!  Na pomoč! (na pomòc(i))
  • È un’emergenza.  Nujno je. (nùino iè)
  • Chiamate un medico!  Pokličite zdravnika! (poclìcite sdraunìca)
  • Ho bisogno del medico.  Potrebujem zdravnika. (potrebùiem sdraunìca)
  • Dov’è l’ospedale/dentista/farmacia più vicino/a?  Kje je najbližji/a bolnica/zobozdravnik/lekarna? (chiè iè naiblìziia bòlnizza/szobosdraunìc/lecàrna?)
  • Mi fa male qui.  Tu me boli. (tù mè bolì)
  • Mi sono infortunato.  Poškodoval sem se. (posh-codovàu ssem ssè)
  • Mi sono ferito.  Ranil sem se. (ràniu ssem sè)
  • Sono malato/Mi sento male.  Bolan sem./Slabo mi je. (bolàn ssèm/sslàbo mi iè)
  • Ho la diarrea/tosse/febbre.  Imam drisko/kašelj/vročino. (imàm drìssco/càscel/vrocìno)
  • Sono allergico agli antibiotici/puntura delle api.  Sem alergičen/alergična na antibiotike/čebelji pik. (ssem alèrghicen/alèrghic(i)na na antibiòtiche/cebègli pìc)
  • Sicurezza
  • Al fuoco!  Požar! (požàr)
  • Al ladro!  Tat! (tàt)
  • Fermate il ladro!  Ustavite tata! (usstàvite tàta!)
  • Polizia!  Policija! (politzìia!)
  • Mi lasci in pace/Lasciatemi in pace.  Pustite me pri miru. (pusstìte me pri mìru)
  • Non mi tocchi!  Ne dotikajte se me! (ne dotìcaitessemè!)
  • Chiamerò la polizia.  Poklical/a bom policijo. (poclìtzau/poclìtzala bom politzìio)
  • Dov’è la stazione della polizia?  Kje je policijska postaja? (chiè iè polizzìissca posstàia?)
  • Ho bisogno del vostro aiuto.  Potrebujem vašo pomoč. (potrebùiem vàscio pomòc(i))
  • Posso usare il suo telefono?  Lahko uporabim vaš telefon? (lahcò uporàbim vash telefòn?)
  • Mi sono perso.  Izgubil sem se. (isgùbiu ssèm sè)

Autorità

  • Sono stato derubato.  Oropali so me. (oròpali sso mè)
  • Mi hanno rubato la borsa/il passaporto/il denaro.  Ukrauli so mi torbo/potni list/denar. (ucràuli sso mì tòrbo/potni lìsst/denàr)
  • Ho perso il portafoglio.  Izgubil sem denarnico. (isgùbil sèm denàrnitzo)
  • Ho perso la carta di credito.  Izgubil sem kreditno kartico. (isgùbil ssèm credìtno càrtizzo)
  • Non ho fatto nulla di male/sbagliato.  Ničesar nisem zagrešil. (nicèssar nìssem sagrèsciu)
  • Si tratta di un malinteso.  Gre za nesporazum. (grè sa ness-porasùm)
  • Dove mi state portando?  Kam me peljete? (càm me pèliete?)
  • Sono in arresto?  Sem aretiran? (ssèm aretìran?)
  • Sono un/una cittadino/a italiano.  Sem italijanski državljan. (ssem itali-ìàn-ss-chi držauliàn/itali-iàn-ss-ca držauliànca)
  • Desidero parlare con l’ambasciata/il consolato italiano.  Želim govoriti z italijanskim Veleposlaništvom/Konzulatom. (želìm govorìti s itli-ìàn-ss-chim veleposs-làn-ss-tvom/consulàtom)
  • Voglio parlare con il mio avvocato.  Hočem govoriti s svojim odvetnikom. (hòcem govorìti ss ss-vòiim odvètnicom)
  • Posso semplicemente solo pagare una multa adesso?  Ali lahko enostavno plačam sedaj samo eno globo? (àli lahcò enosstàuno plàciam sedài ssamò èno glòbo?)

Trasporti

  • Quanto costa il biglietto per______ Koliko stane vozovnica do_____? (càc-shna iè tzèna vosòunitze do___)
  • Un biglietto per_____, per favore.  Eno vozovnico do _____, prosim. (èno vosòunitzo do_____, pròssim)
  • Dov’è diretto questo treno/autobus?  Kam gre ta vlak/avtobus? (càm grè tà vlàc/àutobuss?)
  • Da dove parte il treno per _____?  Od kje odpotuje vlak do _____? (Od chiè odpotuie vlàc do___?)
  • Questo treno ferma a_____?  Ali ta vlak ustavi v _____? (àli ta vlàc uss-tàvi v___?)
  • Quando parte il treno per____?  Kdaj odpotuje vlak za _____? (cdài odìde vlàc sa___?)
  • Quando arriva l’autobus a _____?  Kdaj pride avtobus v _____? (cdài prìde àutobuss v___?)

Taxi

  • Taxi!  Taksi! (tàxi)
  • Mi porti a _____, per favore.  Prosim, odpeljite me v/na _____. (otpèliteme, pròssim, u/na___)
  • Quanto costa fino a _____?  Koliko stane do _____? (còlico sstàne do__?)
  • Mi porti lì, per favore.  Peljite me tja, prosim. (pèliteme tià, pròssim)
  • tassimetro  taksimeter (tac-ssìmeter)
  • Accenda il tassimetro, per favore!  Vključite, prosim, taksimeter! (ucliùcite, pròssim, tac-ssìmeter)
  • Si fermi qui, per favore!  Ustavite tukaj, prosim! (uss-tàvite tùcai, pròssim)
  • Attenda qui un attimo, per favore!  Počakajte tukaj za trenutek, prosim! (pociàcaite tùcai sa trenùtec, pròssim)

Guidare

  • Vorrei noleggiare una macchina.  Rad bi najel avto. (ràd bi naièu àuto)
  • senso unico  enosmerna cesta (enoss-mèrna tzè-ssta)
  • divieto di parcheggio  parkiranje prepovedano (parchìranie prepovèdano)
  • limite di velocità  omejitev hitrosti (omeìteu hitròss-ti)
  • distributore di benzina  bencinska črpalka (bentzìnss-ca c(i)rpàlca)
  • benzina  bencin (bentzìn)
  • diesel  dizelsko gorivo/diesel (dìselss-co gòrivo/dìsel)
  • semaforo  semafor (semafòr)
  • strada,via  cesta/ulica (tzèss-ta/ùlitza)
  • piazza  trg (trg)
  • marciapiedi  pločnik (plòc(i)-nic)
  • autista  voznik (vosnìc)
  • pedone  pešec (pèscetz)
  • patente di guida  vozniško dovoljenje (vosnìsh-co dovoli-ìenie)
  • sorpasso  prehitevanje (prehitèvanie)
  • multa  kazen (càsen)
  • deviazione  obvoz (obvòs)
  • pedaggio  cestnina (tzess-tnìna)
  • valico di frontiera  mejni prehod (mèini prehòd)
  • confine  meja (mèia)
  • dogana  carina (tzarìna)
  • dichiarare  prijaviti (pri-ìàviti)
  • carta d’identità  osebna izkaznica (ossèbna iss-càsnitza)

Orientarsi

  • Come arrivo a _____ ?  Kako pridem do _____ ? (cacò prìdem do_____?)
  • Come arrivo alla stazione dei treni?  Kako pridem do železniške postaje? (cacò prìdem do želèsnish-che posstàie?)
  • …alla stazione degli autobus  …do avtobusne postaje? (do autobùssne posstàie?)
  • …in aeroporto?  …na letališče? (na letalìsh-ce?)
  • …in centro?  …do centra? (do tzèntra?)
  • …all’ostello?  …do mladinskega hotela? (do mladìnss-chega hotèla?)
  • …all’hotel_____?  …do hotela _____? (do hotèla?)
  • …al consolato italiano?  …italijanskega konzulata? (italiànss-chega consulàta?)
  • Dove ci sono molti…  Kje je polno… (chiè iè pòuno…)
  • …hotel?  …hotelov? (hotèlou?)
  • …ristoranti?  …restavracij? (ress-tauràtzii?)
  • …bar?  …barov? (bàrou?)
  • …luoghi da visitare?  …znamenitosti? (snamenìtoss-ti?)
  • Mi può indicare sulla mappa?  Mi lahko pokažete na zemljevidu? (mi lahcò pocàžete na semlievìdu?)
  • strada, via  cesta/ulica (tzèssta/ùlitza)
  • Girate a sinistra.  Zavijte levo. (savìte lèvo)
  • Girate a destra.  Zavijte desno. (savìte dèssno)
  • avanti dritto  ravno naprej (ràuno naprèi)
  • verso _____  proti _____ (pròti)
  • passando per _____  mimo _____ (mìmo)
  • davanti _____  pred _____ (prèd)
  • Fate attenzione a _____.  Bodite pozorni na _____. (bodìte posòrni na)
  • incrocio  križišče (crižìsh-ce)
  • nord  sever (ssever)
  • sud  jug (iùg)
  • est  vzhod (ushòd)
  • ovest  zahod (sahòd)
  • in sù  navzgor (nausgòr)
  • in giù  navzdol (nausdòu)

In albergo

  • Avete una camera libera?  Ali imate prosto sobo? (àli imàte pròss-to ssòbo?)
  • Qual è il prezzo di una camera singola/doppia?  Koliko stane enoposteljna/dvoposteljna soba? (càc-shna iè tzèna enopòss-telne/dvopòss-telne ssòbe?)
  • La camera ha…  Ali ima soba… (àli imà ssòba…)
  • …le lenzuola?  …rjuhe (riùhe)
  • …il bagno?  …kopalnico (copàlnitzo)
  • …la doccia?  … tuš (tush)
  • …il telefono?  …telefon (telefòn)
  • …la TV?  …televizor (televìsor)
  • Posso vedere la camera?  Si lahko ogledam sobo? (ssi làhco oglèdam ssòbo?)
  • Avete una camera più tranquilla?  Imate kakšno mirnejšo sobo? (imàte càc-shno mìrneiscio ssòbo?)
  • …più grande?  …večjo? (vècciio?)
  • …più pulita?  …bolj čisto? (bolj cìss-to?)
  • …più economica?  …cenejšo? (tzenèiscio?)
  • OK, la prendo.  Prav, vzel jo bom. (pràu, usèl iò bòm)
  • Mi fermerò per _____ notte/i.  Ostal bom _____ noč/noči. (osstàu bòm___ noc(i)/nocì)
  • Mi può consigliare un altro albergo?  Mi lahko priporočite drug hotel? (mi lahcò priporòcite drug hotèl?)
  • Avete la cassaforte?  Ali imate sef? (àli imàte ssèif?)
  • …armadietti a chiave?  …omarice na ključ? (omàritze na cliùc(i))
  • è inclusa la colazione/pranzo?  Ali je zajtrk/kosilo vključen/vključeno? (àli iè sàiterc/cossìlo ucliùcien/ucliùceno?)
  • A che ora è la colazione/pranzo/cena?  Ob kateri uri je zajtrk/kosilo/večerja? (ob catèri ùri iè sàiterc/cossìlo/vecièria?)
  • Per favore, pulite la mia camera.  Prosim, počistite mojo sobo. (pròssim, pocìsstite mòio ssòbo)
  • Potete svegliarmi alle _____?  Me lahko zbudite ob _____? (me lahcò sbudìte ob__?)
  • Vorrei fare il check out.  Rad bi se odjavil.
  • camera con vista  soba z razgledom (ssòba z rasglèdom)
  • dormitorio comune  skupna ležišča (ss-cùpna ležìsh-cia)
  • bagno comune  skupna kopalnica (ss-cùpna copàlnitza)
  • acqua calda/bollente topla/vroča voda (tòpla/vròcia vòda)
  • Un tavolo per una/due persone, per favore.  Mizo za eno osebo/dve osevi, prosim. (mìso sa èno osseèbo/dvè ossèbi, pròssim)
  • Mi può portare il menù?  Mi lahko prinesete jedilni list? (mi lahcò prinèssete iedìlni lìsst?)
  • Avete qualche specialità di casa?  Imate kakšno hišno specialiteto? (imàte càc-sh-no hìsh-no ss-petzialitèto?)
  • Avete qualche specialità locale?  Imate kakšno krajevno specialiteto? (imàte càc-sh-no craièuno ss-petzialitèto?)
  • Sono vegetariano.  Sem vegetarijanec. (ssem veghetariànetz)
  • Non mangio carne suina.  Ne jem svinjine. (ne ièm ss-vignìne)
  • Mangio solamente cibo kosher.  Jem samo košer hrano. (ièm sàmo còscer hràno)
  • Voglio _____.  Želim _____. (Želìm___)
  • pollo   piščanca (pish-ciàntza)
  • bovino  govedino (govèdino)
  • pesce  ribo (rìbo)
  • prosciutto  šunko/pršut (sciùnco/prsciùt)
  • salsiccia  klobaso (clobàsso)
  • formaggio  sir (ssir)
  • uova  jajca (iàitza)
  • insalata  solato (ssolàto)
  • verdura (fresca)  (svežo) zelenjavo (ss-vežo seleniàvo)
  • frutta  sadje (ssàdie)
  • pane  kruh (crùh)
  • toast  toast (tòsst)
  • croissant  rogljiček (roglìciec)
  • krapfen  krof (cròf)
  • pasta  rezance/testenine/pašto (rèsantze/tess-tenìne/pàsh-to)
  • riso  riž (riž)
  • fagioli  fižol (fižou)
  • Posso avere un bicchiere/tatza/bottiglia di _____?  Lahko dobim kozarec/skodelico/steklenico _____? (lahcò dobìm cosàretz/ss-codèlitzo/ss-teclenìtzo__?)
  • caffè  kave (càve)
  • the  čaja (ciàia)
  • succo  soka (ssòca)
  • acqua gassata  gazirane vode (gasìrane vòde)
  • acqua  vode (vòde)
  • birra  piva (pìva)
  • vino rosso/bianco  rdečega-črnega/belega vina (rdèciega – c(i)rnega/bèlega vìna)
  • Posso avere un po’ di _____?  Lahko dobim malo _____? (lahcò dobìm màlo__?)
  • sale  sol (sou)
  • pepe  poper (pòper)
  • burro  maslo (màsslo)
  • Cameriere!  Natakar! (natàcar)
  • Ho finito.  Končal sem. (conciàu ssem)
  • Era ottimo.  Bilo je oulično. (bilò iè oulìc(i)-no)
  • Il conto, prego.  Račun, prosim. (raciùn, pròssim)

Al bar

  • Servite bevande alcooliche?  Ali strežete žgane pijače? (àli ss-trežète žgàne pi-iàce?)
  • Servite al tavolo?  Ali strežete pri mizi? (àli ss-trežète prì mìsi?)
  • Una/due birre, per favore.  Pivo/dve pivi, prosim. (pìvo/dvè pìvi, pròssim)
  • Un bicchiere di vino rosso/bianco, per favore.  Kozarec rdečega/belega vina, prosim. (cosàretz rdèciega/bèlega vìna, pròssim)
  • Una birra grande, per favore.  Veliko pivo, prosim. (velìco pìvo, pròssim)
  • Una bottiglia, per favore.  Steklenico, prosim. (ss-teclenìtzo, pròssim)
  • acqua  voda (vòda)
  • acqua soda  soda/sifon (ssòda/ssifon)
  • succo d’arancia  pomarančni sok (pomarànc(i)ni ssoc)
  • Ancora uno/a, per favore.  Še enega/eno, prosim. (scè ènega/èno, pròssim)
  • Quando chiudete?  Kdaj zaprete? (cdài saprète?)

Denaro

  • Accettate la sterlina inglese/i dollari?  Ali sprejemate britanske funte/dolarje? (àli ss-preièmate britànss-che fùnte/dòlarie?)
  • Accettate carte di credito?  Ali sprejemate kreditne kartice? (àli ss-preièmate credìtne càrtitze?)
  • Può cambiarmi i soldi?  Mi lahko zamenjate denar? (mi làhco samèniate denàr?)
  • Dove posso cambiare il denaro?  Kje lahko zamenjam denar? (chiè lahcò samèniam denàr?)
  • Qual è il tasso di cambio?  Kakšno je menjalno razmerje? (càc-sh-no iè meniàlno rasmèrie?)
  • Dov’è la banca/il bancomat/cambio valute? Kje je banka/bankomat/menjalnica? (chiè iè bànca/bàncomat/meniàlnitza?)

Shopping

  • Ha questo della mia taglia?  Ali imate to v moji velikosti? (àli imàte tò u mòii velicòss-ti?)
  • Quanto costa?  Koliko stane to? (còlico ss-tàne tò?)
  • Troppo caro.  To je predrago. (to iè predràgo)
  • caro  drago (dràgo)
  • economico  poceni (potzèni)
  • Non posso permettermelo.  Ne morem si privoščiti. (ne mòrem ssi privòsh-citi)
  • Questo non lo voglio.  Tega nočem. (tèga nòcem)
  • Posso provarlo (vestito)?  Lahko pomerim? (Lahcò pomèrim?)
  • Volete imbrogliarmi.  Hočete me ogoljufati. (hòcete me ogoliufàti)
  • Non sono interessato.  Ne zanima me. (ne sanìmame)
  • OK, prendo questo.  Dobro, vzel bom to. (dòbro, usèu bòm tò)
  • Posso avere un sacchetto?  Lahko dobim vrečko? (lahcò dobìm vrèc(i)-co?)
  • Ho bisogno di…  Potrebujem… (potrebùiem)
  • …dentifricio.  …zobno pasto. (sòbno pàss-to)
  • …spazzolino da denti.  …zobno ščetko. (sòbno sh-cètco)
  • …tamponi.  …tampone. (tampòne)
  • …sapone.  …milo. (mìlo)
  • …shampoo.  …šampon. (sciampòn)
  • …antidolorifico.  …tablete proti bolečinam. (tablète pròti bolecìnam)
  • …medicina per il raffreddore.  …zdravilo proti prehladu. (sdravìlo pròti prehlàdu)
  • …lametta.  …britvico. (brìtvitzo)
  • …ombrello.  …dežnik. (dežnìc)
  • …crema/latte solare.  …kremo/mleko za sončenje. (crèmo/mlèco sa ssòncenie)
  • …cartolina.  …razglednico. (rasglèdnitzo)
  • …francobollo.  …poštne znamke. (pòsh-tne snàmche)
  • …batterie.  …baterije. (baterìie)
  • …libri/riviste/giornale in italiano.  …knjige/revije/časopis v italijanščini. (cnìghe/revìie/ciassopìss v italiìànsh-cini)
  • …dizionario italiano-sloveno.  …italijanski – slovenski slovar. (italiìanss-chi-sslovènss-chi sslovàr)

Il verbo essere in sloveno

Per semplificare la tabella sono state usate le forme maschile/femminile e singolare/plurale (tralasciando il neutro e la forma duale).

ESSERE – BITI (bìti)
Presente Passato Futuro
jaz sem (ssèm) sem bil/bila (ssem bìu/bilà) bom (bòm)
ti si (ssì) si bil/bila (ssì bìu/bilà) boš (bosh)
on/ona je () je bil/bila (ie bìu/bìla) bo ()
mi smo (ssmò) smo bili/bile (ssmò bili/bile) bomo (bòmo)
vi ste (sstè) ste bili/bile (sstè bili/bile) boste (bòsste)
oni/one so (ssò) so bili/bile (ssò bili/bile) bodo (bòdo)

Il verbo avere in sloveno

AVERE – IMETI (imèti)
Presente Passato Futuro
jaz imam (imàm) sem imel/imela (ssem imèu/imèla) bom imel/imela (bòm imèu/imèla)
ti imaš (imàsh) si imel/imela (ssì imèu/imèla) boš imel/imela (bosh imèu/imèla)
on/ona ima (imà) je imel/imela (ie imèu/imèla) bo imel/imela (bò imèu/imèla)
mi imamo (imàmo) smo imeli/imele (ssmò imèli/imèle) bomo imeli/imele (bòmo imèli/imèle)
vi imate (imàte) ste imeli/imele (sstè imèli/imèle) boste imeli/imele (bòsste imèli/imèle)
oni/one imajo (imàio) so imeli/imele (ssò imèli/imèle) bodo imeli/imele (bòdo imèli/imèle)
Share.
Exit mobile version